JOGA KLUB MARIBOR

Jogijski položaji - asane

Delujejo vsestransko na telo in duh. Z redno vadbo postane telo gibčno, lepo, zdravo, pomlajeno. Asane krepijo živce, čistijo strese in strupe iz telesa, uma in čustev, povečujejo hormonsko ravnovesje, krepijo kosti, izboljšajo spanje, prebavo, koncentracijo, spomin, povečajo notranji mir, zmanjšujejo raztresenost, zaskrbljenost.

Če vržemo kamen v reko ali v okno, teče reka naprej, okno pa se razbije. Z vadbo joge postanemo bolj odporni na stres. Kadar nas doletijo neprijetne stvari, jih hitro sprejmemo, pozabimo ali spremenimo. Smo kot reka, ki teče dalje in na kateri je kamen povzročil le nekaj valov na površini.

Poznamo dinamične in statične asane.
V dinamičnih položajih se s pozornostjo premikamo v položaj tako, da sledimo dihanju.
V statičnih položajih ostanemo nepremično in zbrano pet, deset ali več globokih dihov.

Vadimo lahko brez vmesnih odmorov in položaje med seboj povezujemo (vinyasa joga) ali pa se po vsaki asani kratko sprostimo (klasična hatha joga).
Vsako asano spremlja zavestno dihanje in pozorno opazovanje dogajanja v telesu.

yoga1
yoga1

Jogijsko dihanje - pranajama

Pranajama je nadzorovano, jogijsko dihanje. Ko nadzorujemo dih, nadzorujemo tudi misli in s tem čustva. Pranajama nas polni z energijo, čisti strupe iz telesa, ureja misli.

Prana je neskončna, obče prisotna sila, energija. To je lahko gibanje, težnost, magnetizem, živčni tok… Sila misli je najsubtilnejša prana.

Jogijsko dihanje preko pljuč in krvnega obtoka napolni s svežim kisikom in prano vsako celico od možganov do prstov na nogah. Krepi, pomlajuje, naredi telo čvrsto, pripomore k dobremu razpoloženju, poveča samozaupanje, poveča občutek varnosti, iz krvi izloča odpadle ostanke presnove, povečuje odpornost, poživlja presnovo, obnavlja žleze z notranjim izločanjem.

Sproščanje

Vsak je povezan z brezmejno močjo in samozavestjo, če se sprosti in umiri duh.

Sproščanje je del hatha joga vadbe. Po zaključeni eni ali več asanah, se sprostimo v ležečem položaju. Čutimo, da je telo od malega prsta na nogi do temena sproščeno in težko in usmerimo pozornost v samozdravljenje.

Po končani vadbi je čas za sprostitev, mir, tišino. V tem miru dovolimo grobemu in subtilnemu telesu da sprejme in razporedi prano po celem telesu. To je globok mir – mir, ki presega fizično. Lahko obiščemo spokojnost globoko v sebi. To je čas za obnovo, sprejemanje energije, zdravljenje. Vpijamo prano enako kot drevo vpija sončne žarke. Telo je očiščeno in duh spočit. Uživamo v harmoniji z vsem. Vse je eno.

yoga1
yoga1

Meditacija

Učinki meditacije so neprecenljivi. Vsak človek si zasluži nekaj minut na dan samo zase, da se potopi v neznane globine svoje prave narave in uživa v tišini ter miru. Meditacija zdravi, čisti globoke strese, nas dela dobre in ljubeče do sebe in vsega kar nas obdaja.

Zdrava prehrana

Po jogijski filozofiji hrana vpliva na telo in duh. Če je hrana pravilna imata telo in duh dobre gradbene materiale za izgradnjo močnega intelekta, odličnega spomina in zdravega telesa.

Jogijski spisi delijo hrano na tri lastnosti ali gune:

Satvična je dobra, čista, okusna hrana, ki umirja duh in daje zdravje, moč, radost, odpornost, vedrost. To so čiste, polnovredne in naravne jedi brez konzervansov. Satvična hrana obsega sveže in posušeno sadje, sveže stisnjene sadne sokove, zelenjavo, solate, semena, oreške, zrnje, polnovreden kruh, med, sveža zelišča, zrna stročnic, stročnice.

Radžastična hrana pretirano poživlja, zato se je jogijska prehrana izogiba. Sem spada česen, čebula, prava kava, pravi čaj, tobak, zelo začinjene, zelo grenke, slane, kisle jedi. Takšna hrana vzbuja strast in vznemirja duh. Tudi prečiščen sladkor, gazirane pijače in čokolada, kemično obdelana hrana in prigrizki spadjo v to vrsto prehrane. Satvična hrana, ki jo jemo na nepravilen način (med hojo ali če smo vznemirjeni) postane radžastična. Radžastična hrana poveča poželenje, jezo, zavist, sebičnost, nasilje.

Tamastična hrana je postana, pokvarjena, genetska, gnila hrana, hrana z zoprnim okusom, zažgana, pogreta. Sem spada tudi meso, ribe, jajca, mamila, alkohol, preveč kuhane, vnaprej pripravljene jedi, hrana s konzervansi, gobe, ki rastejo v temi, globoko zamrznjena in ocvrta hrana. Satvična hrana, ki je pojemo prevelike količine postane tamastična. Tamastična hrana nas dela lene, topoglave, neučinkovite. Oropa nas visokih idealov, smotra in motivacije. Povzroča depresijo, nečiste, temne misli, bolezni.

Navedli smo le grobe smernice k zdravi prehrani. Delitev hrane na satvično, radžastično in tamastično ni absolutna. Dobro je, da se ravnamo po zdravi pameti in poslušamo svoje telo.

yoga1 yoga1